Kako iz učenja AI narediti delovno navado
Enej Gradišek | FaciliTribe
Ko sem na LinkedInu delil OpenAI Academy, me je zanimal predvsem način učenja. Uporabo AI sem povezal s kompetenco, ki jo razvijamo, in z vprašanjem, kako jo vključiti v zahtevnejše delo. Pisanje elektronskega sporočila je lahko dober začetek. Za nadaljevanje potrebujemo nalogo, pri kateri se naučimo tudi presojati rezultat.
Za ekipo je uporaben cilj usposabljanja, da zna zaposleni pojasniti, kje mu AI pomaga, kaj mora preveriti in kdaj je bolje nalogo opraviti drugače. To lahko vadimo na konkretnem primeru, tudi brez dolgega seznama orodij.
Izberite ponavljajočo se nalogo
Dober učni primer ima jasen namen in uporabnika rezultata. Namesto širokega cilja, kot je boljša produktivnost, izberite nalogo, ki jo boste v kratkem spet opravili. Denimo pripravo kratkega pregleda projekta za tedenski sestanek.
Pred vajo zapišite, kaj mora sodelavec s takim pregledom izvedeti. Katere naloge zamujajo? Kje je potrebna odločitev? Kaj se je spremenilo od prejšnjega sestanka? Tako imate merila, s katerimi lahko ocenite osnutek, še preden odprete orodje.
Za vadbo pripravite izmišljene projektne zapiske ali uporabite drugo gradivo, dovoljeno v izbranem orodju. Primer naj vsebuje tudi nekaj nejasnosti. Če je vse že urejeno in očitno, boste težje ugotovili, ali orodje razlikuje med zapisanim dejstvom in podatkom, ki manjka.
Ohranite isti primer in spremenite navodilo
Prvo navodilo je lahko preprosto: iz zapiskov pripravi pregled za tedenski sestanek. Nato rezultat primerjajte z merili. Ali se vidi, kje je potrebna odločitev? Je kakšen rok izpuščen? Je osnutek manjkajočo odgovornost označil ali jo je dopolnil brez podlage?
V drugem poskusu dodajte le informacije, za katere ste ugotovili, da so manjkale v navodilu: komu je pregled namenjen, kaj bo bralec z njim naredil, kako dolg naj bo in kako naj bodo označene neznanke. Uporabite iste zapiske. Tako boste lažje videli, kaj je sprememba navodila izboljšala.
Pri vaji je koristno ohraniti tudi slabši prvi rezultat. Primerjava pokaže več kot zbirka najboljših odgovorov. Sodelavec lahko pojasni, zakaj je nekaj spremenil in ali je sprememba rešila opaženi problem. Takšno razumevanje bo lahko uporabil tudi pri drugi nalogi.
Drugi sodelavec naj preveri uporabnost
Avtor navodila pozna okoliščine in lahko ob branju nezavedno dopolni manjkajoče informacije. Zato naj rezultat pregleda tudi nekdo, ki bi ga dejansko uporabljal. Pri projektnem pregledu naj poskusi ugotoviti, katere odločitve so na vrsti in katere informacije še potrebuje.
Povratna informacija naj se nanaša na konkretno mesto. Pojasnilo, da v pregledu ni razvidno, kdo mora potrditi spremembo obsega, je uporabnejše od ocene, da je besedilo preveč splošno. Iz takšne pripombe lahko nastane boljše navodilo ali ugotovitev, da podatek manjka že v izvornih zapiskih.
Če podatka ni, ga dodatno preoblikovanje odgovora ne bo nadomestilo. Nalogo je treba vrniti k viru ali osebi, ki informacijo pozna. Tudi to je del usposobljenosti za delo z AI: prepoznati trenutek, ko potrebujemo drugo dejanje, ne še enega poskusa pisanja.
Zapišite uporaben postopek
Ko najdete uporaben pristop, poleg navodila shranite še kratek opis njegove uporabe. Kateri vhodni podatki so potrebni? Za koga je rezultat? Kaj mora človek preveriti? Pri katerih primerih postopek ni primeren?
Ni treba ustvariti obsežnega priročnika. Dovolj je kratek zapis ob enem dobrem in enem problematičnem primeru. Če drugi sodelavec z njim ne zna ponoviti naloge, zapis še potrebuje dopolnitev. To preverite, preden pristop razglasite za skupno prakso ekipe.
Pri naslednji izvedbi zabeležite tudi čas za pregled in popravke. S tem dobite osnovo za odločitev, ali je postopek vreden nadaljnje uporabe. Kadar ni, ohranite ugotovitev, zakaj se ni obnesel. Ekipa se lahko iz nje nauči toliko kot iz uspešnega primera.
Nadaljevanje določite pred koncem usposabljanja
Pred koncem se dogovorite, kdo bo pristop uporabil pri naslednji resnični nalogi in kdaj boste pogledali rezultat. Izberite trenutek, povezan z delom, na primer naslednji tedenski sestanek. Tak dogovor daje vaji nadaljevanje, ki ga je mogoče preveriti.
Za skupni pregled zadostuje, da vsak udeleženec pokaže vhodno gradivo, navodilo, popravek in končni rezultat. Pogovor se lahko nato osredotoči na to, kaj je bilo uporabno in kaj mora ekipa še razjasniti. Nekatere naloge bodo primerne za skupen postopek, druge bodo ostale stvar posameznika.
Na GenAI delavnicah, ki jih vodim pri FaciliTribe, delamo na nalogah udeležencev ter vadimo pripravo navodil in preverjanje odgovorov. Če razmišljate o usposabljanju za svojo ekipo, izberite eno nalogo, ki vam redno vzame čas. Z njo lahko začneva pogovor o vsebini in načinu dela.
Komentarji